Rdeče-bele v nedeljo, 18. maja, ob 17.30 čaka novo prvenstveno srečanje. Po domači zmagi nad Brinjem Grosuplje se varovanci Jureta Arsića odpravljajo na zadnje letošnje gostovanje, k velenjskemu Rudarju. Pred obračunom smo se pogovarjali z Janom Petkom, ki je proti Brinju uspešno ubranil že tretjo najstrožjo kazen v zadnjih tekmah.

Devetnajstletni vratar rdeče-belih, Jan Petek, je v ponedeljek znova blestel, s tretjo obrambo enajstmetrovke v letošnjem prvenstvu in več odličnimi posredovanji je pomembno prispeval k že devetnajsti zmagi svoje ekipe. Najprej se je ozrl na ponedeljkovo tekmo in poudaril, da so se vsi zavedali kakovosti nasprotnika, ki se je v Kidričevem predstavil v zelo dobri luči: »Vedeli smo, kaj nas čaka – tudi to, da bo tekma kakovostna. Že pred začetkom smo vedeli, da je Brinje Grosuplje močan nasprotnik, s svojim sistemom igre, ki se ga striktno držijo. Zavedali smo se, da bo težko, a smo se dobro pripravili. Sama tekma je bila napeta vse do konca – razen trenutka, ko je Barnabas Tanyi zadel s polovice igrišča. Sam sem imel kar precej dela, trudil sem se ubraniti vse, včasih ti uspe več, drugič manj. A najpomembnejše so nove tri točke.«

Petek je v letošnji sezoni zbral štirinajst nastopov in šestkrat ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Pred zadnjim gostovanjem v sezoni poudarja, da je ključna enaka priprava na vsako tekmo in popolna osredotočenost:  »Smo v dobrem nizu tekem brez poraza, kar moramo nadaljevati. Najpomembneje je, da se na tekmo pripravimo kot na vsako drugo. V Velenje gremo po zmago – kot vedno. Na nas je, da ostanemo popolnoma osredotočeni, borbeni in hkrati mirni. Verjamem, da lahko osvojimo nove tri prvenstvene točke.«

Jan Petek je v članski zasedbi rdeče-belih debitiral v lanski sezoni v Prvi ligi, ob domači zmagi nad Mariborom z 1:0 je zaklenil svoja vrata. Tokrat pa poudarja, da so ga vsi padci in vzponi v zadnjih dveh sezonah oblikovali tako kot osebo kot tudi kot vratarja:  »V teh dveh letih se je zgodilo res veliko. Lani sem začel braniti v Prvi ligi, potem nekaj časa nisem bil več v golu. To je bilo mentalno zelo naporno, a sem se iz tega veliko naučil. Zrasel sem kot vratar in kot oseba. Od vsakega vratarja, ki je bil v teh letih del ekipe, sem skušal vzeti nekaj pozitivnega. Ne glede na to, kdo je branil, smo bili zares dobra vratarska ekipa in smo se med seboj močno podpirali. Osredotočam se nase, skušam ostati pozitiven, to mi zelo pomaga. Na vsako tekmo se kar najbolje pripravim, pogledam si nasprotnike, osredotočim se na strelce, zlasti na izvajalce enajstmetrovk. Pomembni so detajli, skušam si vnaprej priklicati njihove načine strelov, seveda pa zaupam tudi intuiciji.«