Rdeče-beli se te dni mudijo na mini pripravah v Umagu, zraven članske ekipe pa je na hrvaški obali tudi nekaj članov mladinske ekipe. Danes bomo za klubsko spletno stran predstavili centralnega branilca Lukasa Hempta in napadalnega vezista Maja Škofleka.

Starejši izmed omenjenega dvojca je Maj Škoflek, brat bolj znanega Žige Škofleka, ki je prav tako branil rdeče-bele barve. Napadalni vezist je članski ekipi priključen zadnje tri pripravljalne tedne, za mladinsko ekipo rdeče-belih pa je v jesenskem delu prvenstva na trinajstih tekmah dosegel pet zadetkov. Lukas Hempt, letnik 2005, je pripravam članske ekipe priključen od prvega dne priprav, je na dvanajstih tekmah jesenskega dela prvenstva odigral dvanajst tekem in se enkrat vpisal med strelce. Oba sogovornika sta svojo kariero pričela pri celjskem Šampionu.

Kakšna je razlika med mladinskim in članskim nogometom?

Maj Škoflek: Delo na treningih je veliko bolj kvalitetno, bistveno bolj je tudi resno, ekipa v garderobi se mi zdi bolj povezana. Prav tako se mi zdi, da sem v obdobju ko sem pri članih bolj napredoval, dvoboji so izrazito bolj čvrsti, bistveno več se igra na moč. V dvobojih je potrebno biti hitrejši in to zagotovo pripomore k napredku.

Lukas Hempt: Delo je bolj dinamično, prav tako poteka vse hitrejše, na višjem nivoju. Zelo hitro se opazi razlika med mladinskim in članskim nogometom, predvsem v pristopu. Tudi sam mislim, da sem v tem obdobju ko treniram s člansko ekipo napredoval.

Kako se počutita tukaj v Umagu?

Maj Šfoflek: Tukaj v Umagu je fajn, nič ne pogrešamo, vsi starejši igralci so me dobro sprejeli oziroma so nas vse mlajše dobro sprejeli. Vsak dan točno vemo kaj se od nas zahteva, treningi so dobri in zahtevni, kar je dobro.

Lukas Hempt: Tudi jaz se zelo dobro počutim tukaj, mi je všeč. Treniramo dobro, tereni so dobri, mislim, da se lahko na teh pripravah mlajši igralci približamo ostalim in se še bolj povežemo s starejšimi soigralci.

Vajine ambicije v nogometni karieri?

Maj Škfolek: »Prvi cilj je, da zaključim mladinski stalež s čim boljšo uvrstitvijo v letošnji sezoni. Prav tako si želim, da se potem čim hitreje priključim članski ekipi. Zavedam se, da to, da sem že sedaj zraven je pravzaprav neke vrste nagrada. V nadaljevanju po končanju mladinskega staleža pa si želim z dobrim delom, dobrimi igrami prislužiti mesto v prvi ekipi, seveda pa v nadaljevanju kariere okusiti igranje tudi na najvišjem nivoju.

Lukas Hempt: »Glede na to, da sem šele vhodni mladinec, upam in si želim, da bom mladinski ekipi pomagal k najboljšim uvrstitvam v tej in prihodnji sezoni. Upam, da letošnjo sezono končamo čim višje na mladinski lestvici, po tihem upam, da bom v prihodnji sezoni dobil priložnost tudi v prvenstvu že pri članih, a je potrebno delati korak po korak. Zagotovo ne želim prehitevati dogodkov, nedvomno pa bom na vsaki tekmi skušal dati svoj maksimum, pa naj bo to v mladinski ali članski ekipi.«

Maj Škoflek, ki se najboljše znajde na položaju napadalnega vezista poudarja, da večjih težav s prilagajanjem na članski nogomet nima: »Nimam težav s prilagajanjem. Edino kar sem se moral hitro naučit je, da ne moreš preveč dolgo zadrževati žoge, zato se iz treninga v trening učim, da je sama igra hitrejša.«

Medtem pa je Lukas Hempt, ki nekaj dlje časa trenira z člansko ekipo in igra na poziciji centralnega branilca poudaril, da kljub temu, da so tekmeci bili v pripravljenem obdobju močnejši, ti tekmeci namesto straha v kosti poženejo motivacijo: »Odigral vse pripravljalne tekme v pripravljenem obodobju. Veliko bolj močnejši in hitrejši nogomet se igra pri članih, je tudi veliko kombinatorike. Straha ne glede na to proti komu sem igral nima, vsi ti dosedanji tekmeci te lahko samo motivirajo, da se pokažeš v čim boljši luči.

Lukas Hempt

Oba izmed mlajših igralcev v Umagu pa večino časa, čeprav nista cimra preživita skupaj. Ko nista na treningih najraje poprimeta za konzolo PlayStationa in zaigrata Fifo, kjer se ob zbadanju tudi veliko pogovarjajo in družijo. Oba prav tako poudarjata, da ju tudi red in disciplina, ki jo od igralcev zahteva glavni trener Robert Pevnik povsem nekaj razumljivega saj je glavni cilj, dobro delo na terenu.