Šestintridesetletni vezist, ki se je v zadnjem obdobju skušal vrniti po poškodbi križne vezi, se je odločil, da konča s profesionalnim igranjem nogometa. Skupaj z Nogometnim klubom Aluminij se je dogovoril, da bo svoje dragocene izkušnje prenašal v nogometni šoli, kjer po novem pomočnik mladinskega trenerja Roberta Pevnika.

V svojem zadnjem, malo daljšem intervjuju za rdeče-bele je nogometaš rojen v argentinskem Buenos Airesu poudaril, da je prišel čas, ko je sam pri sebi sklenil, da več na zelenici ne more dati tega, kar se od profesionalnega nogometaša pričakuje: »Vedno v življenju pride čas, ko je pot nekim poglavjem potrebno potegniti črto, moj čas je prišel sedaj. Vedno bi lahko bilo tudi drugače, veliko stvari, bi se lahko v moji karieri odvilo drugače, a s prikazanim skozi celotno moje obdobje moram biti zadovoljen. V vsakem trenutku, ko pogledam za nazaj, sem vedno dal vse od sebe, na koncu si ničesar ne morem očitati. V nogometu ni vse odvisno od posameznika, ampak od ekipe, vendar ko se ozrem na celotno kariero, sem z njo zadovoljen.«

Lucas Mario Horvat je svojo kariero pričel v rodni Argentini, od koder ga je nogometna pot vodila k ljubljanskemu Interblocku, od tam k ptujski Dravi in v Domžale. Iz Domžal je sledil prvi odhod v tujino, kjer se je preizkusil pri FK Bakuju, od koder se je ponovno vrnil v Domžale in zatem še enkrat v tujino, ko je svojo nogometno kariero nadaljeval pri kazahstanskem Okzhetpesu iz Kokshetaua. Po igranju v Kazahstanu je sledila vrnitev v Slovenijo, kjer je nazadnje nosil prav rdeče-beli dres, v katerem je zabeležil skupaj 79 nastopov, ob tem pa dosegel 6 zadetkov in prispeval še 2 asistenci.

Šestintridesetletnik se je od profesionalnega nogometa želel posloviti na zelenici, a mu je to preprečila poškodba križne vezi in kot poudarja, je odločitev o koncu nogometne kariere bila zanj izjemno težka: »Odločitev o koncu profesionalne kariere ni bila lahka, a vendar na koncu moram biti realen, saj je prišel čas za moje slovo od profesionalnega nogometa. Uvodni dve sezoni pri Aluminiju lahko ocenim kot odlični, zatem je sledilo to črno obdobje poškodb. Kljub temu, da sem se vmes že vrnil na zelenice, pa je sledila zadnja poškodba, ki je dokončno odločila o moji usodi. Sedaj si zares želim pomagati mladim nogometašem, zato sem tudi sprejel predlog kluba, da se priključim mladinski selekciji kot pomočnik trenerja, saj si nedvomno želim še naprej delovati v nogometu.«

Slovenec argentinskih korenin verjame v svoje bivše soigralce, da si bodo v spomladanskem delu sezone priborili obstanek med prvoligaši, saj kot pravi je Kidričevo primerno prvoligaško okolje predvsem za mlade nogometaše: »V slačilnici smo bili vedno »klapa« in tudi po mojem odhodu verjamem, da bo slačilnica še naprej dihala kot eno. Ekipi želim, da si izbori obstanek v ligi, verjamem, da so sedaj že moji bivši soigralci dovolj kvalitetni, da se bo prvoligaški nogomet tudi v prihodnji sezoni igral na Kidričevem.«

»Ob koncu nogometne poti, se Lucasu Mariu Horvatu zahvaljujem za vse, kar je naredil za kidričevski nogomet. Predvsem je bil skozi celotno obdobje, ki ga je preživel v Kidričevem pravi profesionalec in vzor številnim mladim soigralcem, ki jim je pomagal tako z nasveti izven igrišča kot na igrišču,« je ob slovesu Argentinca slovenskih korenin poudaril direktor Nogometnega kluba Aluminij Kidričevo Borut Arlič.

Nogometni klub Aluminij, želi Lucasu Mariu Horvatu vse dobro na nadaljnji življenjski poti.